zavóhati -am dov. -an -ana; zavóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je zavohal zajca; Zavohal sem lipovo cvetje zaduhal, zavonjal: poud.: ~ nevarnost |začutiti, zaslutiti|Takoj je zavohala, o čem se pogovarjajo |odkrila, ugotovila|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek