Tipkovnice
zavónjati -am dov. -an -ana; zavónjanje (ọ̑) koga/kaj ~ cvetje; neobč.: Konj je zavonjal gospodarja zavohal: Vrtnice so zavonjale zadišale: brezos., neobč. zavonjati po čem Zavonjalo je po kadilu zadišalo:
Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost