zdréti zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti:
zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen