zvíti zvíjem dov., nam. zvít/zvìt; zvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ jadra; ~ žico zviti koga Krč ga je zvil; poud.: Bolezen ga je zvila |mu je povzročila bolečine, težave|~ osumljenca, da prizna |prisiliti, pregovoriti|brezos. Zvilo ga je v črevesju |Začutil je bolečino|Zvilo ga je od smeha |Zelo se je smejal|zviti komu kaj ~ razgrajaču roke na hrbtu
zvíti se zvíjem se (í) ~ ~ v klobčič; Vrata so se zvila
Dostopnost
Dostopnost