1. bə̀č -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
Dostopnost
Dostopnost