blagọ̑st f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.
Dostopnost
Dostopnost