bȗrkla **f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav.pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid-Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.-Erj. (Torb.); prim.lat. furcula, furca, Gabel.



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek