cúcniti cȗcnem, vb. pf. 1) niederhocken, niedersinken (z. B. vor Schwäche), Z.; — 2) ein wenig gießen, schütten, BlKr.; na meri komu cucniti, hinzugeben, C.; — prim. cuncati, cencniti. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek