čę̑nča **f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; prim.it. ciancia, Tand, Geschwätz.



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek