dəhtẹ́ti -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn-Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
Dostopnost
Dostopnost