dosǫ́diti -im, vb. pf. 1) aufhören zu richten; — ein endgiltiges Urtheil schöpfen, C.; endgiltig entscheiden: o tem še ni dosojeno, Erj. (Torb.); — 2) = prisoditi, Cig. (T.), Let. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek