dvǫ̑jnik m. 1) = dvojček, ogr.-M.; dvojník, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek