fúkniti fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.-C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.-C., Mik. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek