glȃsnik m. 1) das Lautzeichen, Cig., Jan.; — 2) = samoglasnik, Cig., Jan.; — 3) glasník, der Verkünder, der Bote, der Herold, Cig., Jan., Cig. (T.); čvrst g. besede božje, Cv.; ni glasa ni glasnika (= nič ni slišati) o njem, BlKr.; državni g., der Reichsherold, DZ.
Dostopnost
Dostopnost