gnọ̑j gnojȃ, m. 1) der Mist, der Dünger; goveji, konjski g.; zmesni g., Jan., mešani g., Z., der Compostdünger; (= mešanec, Cig.); g. kidati, ausmisten; brez gnoja ni prosa, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) der Eiter; g. se dela v rani, die Wunde eitert; g. v očeh, die Augenbutter, g. v ušesih, das Ohrenschmalz, SlGor.-C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek