gòn *góna, m. 1) das Treiben: die Jagd, Cig.; die Verfolgung, Valj. (Rad); — 2) die Ackerlängenstrecke, vzhŠt.-C.; — 3) pl. goni, der Viehweg, Št.-C.; prim. gonje; — 4) = nagon, der Trieb: čuden gon jih žene v kraje zaželene, Erj. (Izb. sp.).
Dostopnost
Dostopnost