istẹ́je f.pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.