izlę́ženje n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.-C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.-Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.-C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek