izmẹ̑na f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise (math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.-M., Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.).
Dostopnost
Dostopnost