izpásti -pádem, vb. pf. 1) herausfallen, ausfallen, Cig., Jan.; entsinken, Cig.; — 2) gelingen: ni mu izpalo, jvzhŠt.; — ausfallen (germ.): dobro i., nk. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek