jezȋčnica f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.-M., Valj. (Rad), LjZv. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek