kocẹ̑n m. der Kohl- oder Krautstengel; — der Kürbisstengel, Mur., C.; vsaka buča za svoj kocen drži, BlKr.-DSv.; — entkernter Maiskolben, C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek