kózbəc -bəca, m. neke gredi spredaj pri senenem vozu; vanje se vtakne žrd, da se ne vzdiguje, kadar jo zadaj na kolovratu ali na sovri z vrvjo pritegnejo, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.), Štrek., Notr.-Levst. (Rok.); der Haken am Wiesbaumstrick, BlKr.-M.; — prim. kozlec, kozelc.