krivę́nčiti -ę̑nčim, vb. impf. 1) verkrümmen, verunstalten, C.; — krümmen: svoje suhe nožice je vil in krivenčil, Andr.; — 2) mit krummen Füßen gehen, M., Z., Levst. (Zb. sp.); mit krummen Händen arbeiten, M., Z. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek