krotíčiti -ȋčim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.-Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.-Mik.