• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kȗrent m. bajeslovno bitje; prim.Trst. (Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.-C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek