ljúbiti -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.-C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; (hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn-Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim.bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
Dostopnost
Dostopnost