1. lòm lǫ́ma, m. 1) das Brechen; lom kovanih kopij, Levst. (Zb. sp.); — die Brechung (phys.), Cig. (T.); l. svetlobe, Žnid., Sen. (Fiz.); — 2) der Bruch, Mur., Cig., Jan., (mech., min.) Cig. (T.); der Baumbruch, der Windriss, Cig., Svet. (Rok.); vršični l., der Wipfelbruch, V.-Cig.; — der Steinbruch, Cig., ZgD., Levst. (Rok.); očeta jima je v velikem lomu pri morju kamenje posulo, Erj. (Izb. sp.); — 3) wildes Treiben, Lärm: to je bil lom! Svet. (Rok.); Zagazi se v lom, Vod. (Pes.); na sejmu je bil velik lom, Z.; vsi so se lepo brez loma sešli, Burg.; — lom imeti s kom, mit jemandem seine Plage haben, Z.; — 4) = goščava, Vrtov.-C.; prim. lomljak.
Dostopnost
Dostopnost