mȃnjkati -am, vb. impf. 1) mangeln, fehlen; en goldinar manjka, da jih ni sto; kruha jim manjka; sape mi manjka, ich habe keinen Athem; ne manjka mu ničesar, es mangelt ihm an nichts; še tega mi je manjkalo! das fehlte mir noch! — 2) m. se, fehlen: zdanji čas se manjka takih hlapcev po deželi, Ravn.-Valj. (Rad); ne manjka se ljudi, es fehlt nicht an Leuten, = es gibt Leute genug; ne m. se kruha, es gibt Brot genug; prim.it. mancare, Mik. (Et.).



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek