naglávən -vna, adj. 1) Kopf-; naglȃvni jarem, das Kopfjoch, Cig.; — 2) Haupt-; naglavni greh, die Hauptsünde: sedem naglavnih grehov; naglaven sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; naglavno hudodelstvo, das Capitalverbrechen, Jan. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek