naklòn -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung (fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus (gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek