nárav f. 1) die Natur, das Naturell, die Gemüthsart, Mur., Cig., Jan., Zv., nk.; — die natürliche Beschaffenheit, Cig. (T.); — 2) = natura, Habd.-Mik., Guts., Mur., V.-Cig.; Cela narav nas uči: Vsemogočen Bog živi, Danj.-Valj. (Rad). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek