narǫ̑če n. 1) = naročje 1), Dol.; nároče: na naroče vzeti, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = naročje 3): eno nároče ("nárče") trave, jvzhŠt. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek