naslòn -slóna, m. 1) das Anlehnen, Cig., M.; — 2) die Lehne, Cig., Dalm.; stebri so bili srebrni, naslon zlat, Jsvkr.; stolček je dober, če prav nima naslona, Levst. (Zb. sp.); — die Brückenlehne, Cig.; náslon, ogr.-Valj. (Rad); — 3) = slon, der Elephant, Dict. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek