natéči -téčem, vb. pf. 1) fließend sich zu einer gewissen Menge ansammeln; nateklo je še pet škafov vina iz soda; — n. se, anfließen: ribnik se je natekel, Cig.; zusammenlaufen: narod se je bil v mesto natekel, LjZv.; — 2) treffen: mene je nateklo, Z.; kakor nateče, wie es kommt, Z.; — schlecht ankommen, Cig.; — n. božjo jezo, sich den Zorn Gottes zuziehen, Bas.; — 3) n. se, sich satt laufen.
Dostopnost
Dostopnost