netę̑k m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.