obẹ́čati -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; (vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.-Valj. [Rad]).