obhajílọ n. 1) die Feier, Mur., Cig., Jan.; obhajila z vigilijami in mašami, Krelj; pri onakih obhajilih, Ravn.; — 2) die Communion: k spovedi in obhajilu iti; na obhajilo iti k bolniku, einem Kranken die Sterbesacramente tragen, M., jvzhŠt. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek