obrẹ̑ž m. 1) das Ufer, Cig., Jan.; — 2) eine sanfte Anhöhe, C.; die Bergfläche über einem Bergacker o. einem Weingarten: za sep imeti širok obrež, Hal.-C. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek