obrǫ̑č m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.-C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek