Tipkovnice
oglušẹ́ti -ím, vb. pf. 1) taub werden, ušesa so mi oglušela od kriča, ich war vom Geschrei betäubt, Cig.; — 2) gefühllos werden: vsi vnanji udje mu ogluše in otrpnejo, LjZv.; prsti so mi na mrazu oglušeli, Polj.
Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost