omədlováti -ȗjem, vb. impf. 1) daran sein, die Besinnung zu verlieren: tako močno zdihujem in ječim, da skoraj omedlujem, Valj. (Rad); — 2) = omedlevati 2), moja duša omedluje po hiši gospoda, Trav.-Valj. (Rad). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek