opǫ́kəł -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.-Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.-M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek