otrẹ́ti -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) bereiben, aufreiben, Cig.; črevelj me je otrl, Dol.-Erj. (Torb.); otrl si je rano, = odrgnil, otrl se je na sedlu, = dobil je sadno (den Wolf), Dol.-Erj. (Torb.); — 2) abwischen, Meg., Mur., Cig., Jan.; o. roke, Cig.; noge komu z lasmi svoje glave otreti, Krelj; o. posodo, Dalm.; oterite si solze! Ravn.; o. oči, Jurč.; — 3) lan o., das Brechen (Brecheln) des Flachses vollenden, den Flachs abbrechen.
Dostopnost
Dostopnost