1. párkəlj -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.-C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
Dostopnost
Dostopnost