pečȃt f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630-Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek