pihȃłnik m. das Blaserohr, mit welchem das Feuer angefacht wird, Notr.; der Feuerfächer, Cig.; — das Löthrohr, Cig.; die Pfeife des Glasbläsers, Cig. (T.); — die Windröhre am Blasebalg, Cig.; — der Blasebalg, Jarn., V.-Cig., Jan.; — der Schießprügel, Cig.; izprožil je svoj pihalnik za menoj, Erj. (Izb. sp.). 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek