pobǫ̑jnik m. 1) der Raufbold (kdor rad pobojev išče), Bes.; — 2) der Todtschläger, M.; (der Mörder, Jan.); pobojnik se izgovarja, da jeza ga je zgrabila, Jsvkr.; kaj smo sami pobojniki, ka-li? Jurč. 



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek