pogániti -gȃnim, vb. impf. besudeln (fig.): poganil je druge ljudi z najgršimi pridevki in lažmi, LjZv.; Kdo sme poganiti potrebno delo? Jurč. (Tug.); hs.



Vir: Slovensko-nemški slovar - Maks Pleteršnik

Komentiraj slovarski sestavek