pohábiti -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen (bes. am Körper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.
Dostopnost
Dostopnost